|
IJS - Odsek za komunikacijske sisteme
|
|
Seminarji Odseka za komunikacijske sisteme
Na odsečnih seminarjih mladi raziskovalci predstavljajo svoja raziskovalna področja. Seminarji potekajo enkrat mesečno in
so odprtega tipa. Vljudno vabljeni!
|
|
Matjaž Depolli:
Simulacija EKG in reševanje inverznega problema z genetskim algoritmom (22. 10. 2007)
|
| |
Elektrokardiogram (EKG) je električna aktivnost srca, projicirana na izbrano točko na telesu. Teoretično lahko iz množice projekcij, preko znanja o elektromehanskih lastnostih srca, izračunamo električne odzive posameznih delov srca oz. manjših skupin celic. Njihovo poznavanje bi nam poglobilo znanje o delovanju srca, omogočilo bolj natančno diagnozo nekaterih bolezni, natančno lociranje okvarjenih delov srca ter večjo personalizacijo zdravljenja.
Pot do analize srčnega delovanja iz izmerjenega EKGja nas vodi preko inverznega problema. Inverzni problem je definiran kot problem, pri katerem se iz modela in rezultatov modela sklepa na vhodne podatke modela. V primeru srca torej iz modela, ki ga zgradimo po srčni anatomiji, in iz izmerjenega EKGja sklepamo na parametre srca tako, da bo simulirani EKG čim bolj podoben izmerjenemu.
Na seminarju se bomo dotaknili problemov učinkovite simulacije srca ter reševanju inverznega problema - razbiranja lastnosti srca iz izmerjenega EKGja. Pri slednjem bomo uporabili genetski algoritem in našteli nekatere njegove prednosti pred konkurenčnimi pristopi.
|
| |
|
Srečo Plevel:
Prilagodljivi brezžični telekomunikacijski sistemi z več vhodi in več izhodi (15.
5. 2006) |
|
|
|
Igor Rozman:
Vpliv hitrosti komunikacije na izvajanje vzporednih programov (6.
3. 2006) |
|
|
|
Računalniške simulacije so postale bistveni del raziskovalnega procesa in znanstvenega razvoja. Želja po bolj realnih in natančnejših rezultatih prinaša zahteve po vedno večji računski moči sistema na katerem se simulacija izvaja. Tehnične in fizikalne omejitev zaporednih računalnikov so v zadnjem desetletju pripeljale do velike razširjenosti vzporednih računalnikov v raziskovalnih inštitucijah; pri čemer zaradi nizkih cen prednjačijo skupki računalnikov (angl. cluster). V zadnjem času se pojavlja nov trend v porazdeljenem računalništvu, t.i. grid sistemi, ki so sestavljeni iz različnih računalniških vozlišč povezanih s heterogenimi povezavami. Postavlja se vprašanje ali bodo grid sistemi našli svoje mesto tudi v raziskovalni sferi oz. ali jim bo uspelo nadomestiti skupke računalnikov. Na seminarju se bomo dotaknili tega vprašanja; prikazan bo vpliv hitrosti notranjega omrežja računalniškega sistema na izvajanje vzporednih programov, za konkretno vzporedno aplikacijo pa bodo podani rezultati pridobljeni na teoretičnem modelu skupka in grida.
|
|
|
| Andrej Vilhar:
Mobilnost omrežij v internetu (27. 1. 2006) |
|
|
V moderni informacijski družbi potreba po dostopu do interneta stalno narašča. Ne samo, da uporabniki zahtevajo več pasovne širine in boljšo uporabniško izkušnjo, vedno bolj pričakujejo tudi neprekinjeno povezljivost in stalno dosegljivost od kjerkoli in kadarkoli.
IETF je na področju mobilnosti v internetu izdal mnogo priporočil in standardov. Eden pomembnejših je protokol Mobile IPv6, ki zadovoljivo rešuje problem mobilnosti končnega uporabnika. Vendar za vse scenarije mobilnosti to ne zadostuje. Če se namreč skupina končnih uporabnikov giblje skupaj (npr. v vlaku, na letalu ipd.) in hkrati vstopa v iste celice pokritja, je to lastnost moč izkoristiti. Vpeljati je potrebno pojem mobilnosti omrežja. To pa za seboj potegne vrsto novih problemov in vprašanj. Standardizirane rešitve trenutno še ne vsebujejo optimizacije usmerjanja (route optimization), uporabe večdomnosti (multihoming), algoritmov za neprekinjeno predajo (seamless handover), vgnezdenih podomrežij (nested mobility) itd. Ti problemi se danes v okviru raziskovalnih skupin in standardizacijskih teles še rešujejo.
Na seminarju se bomo dotaknili predvsem predlaganih rešitev za optimizacijo usmerjanja, pri čemer smo na Odseku za komunikacijske sisteme preizkusili eno od možnih izboljšav. Zaključili bomo z diskusijo in idejami za nadaljnji razvoj na tem področju.
|
|
|